Kolumne

Vrhunski politologi o populizmu pišejo knjige, ga razčlenjujejo do obisti — Stevanović pa vse pove v dveh besedah: “moč ljudem”.

Janša na proslavo poslal odposlanko. Sporočilo: “Če bomo sekali krščanske korenine slovenske kulture …” Protireformacija se vrača.

Vlada naj nas že enkrat neha obtoževati, da osamosvojitve ne cenimo, ker slučajno pač nismo tako patetični kot njen predsednik.

Posnetek še ni sodba, je pa vpogled v razumevanje politične kulture. In prav tu bi predsedniku Državnega zbora koristila učna ura.

Politična scena je zakladnica dobrih idej za halloween. Kje začeti? Zaupajte vase in svojo domnevno karizmo. Hlinite ljudskost.

Nasilje rodi nasilje. Med črepinjami, pod uničenimi spomeniki in v strahu se sporočilo izgubi. Svoboda in pravica imata pravila.

Gentrifikacija ne obstaja. To je samo kritika — magari upravičena —, da povprečni standard ni več približno enako dostopen vsem.

Parlamentarna demokracija je idealna samo, dokler o njej sanjamo. V resnici pa je vse kaj drugega. Kot dobro vemo tudi v Sloveniji.

Dogajanje v DZ negira moralo politike, hkrati pa afirmira njeno avtentičnost. Zato pa tako radi spremljamo ta resničnostni šov.

Proslava velikega formata ob dnevu suverenosti: Dobili smo, kar smo pričakovali. Vlada pa to, česar ni pričakovala — žvižge.

Zaposlitveni oglas: “DZ razpisuje delovno mesto poslanca. Izkušnje niso nujne. Zaželeno pa je, da vas delo vsaj malo zanima.”

Demokratična deratizacija? Le kaj bi to lahko bilo? Referendum med podganami in ščurki, ali so za ali proti, da jih vlada iztrebi?

Desnica se ne zaveda moči averzije do oblasti, ki jo lahkomiselno spodbuja med normalno mislečimi in kolikor-toliko vzgojenimi.

Ker ko je na oblasti, daje nedesnemu volilnemu telesu vedeti, da ga ima za bedake, s katerimi lahko po mili volji manipulira.

Večina v politiki je včasih jebeno prepričljiva, včasih pa je minimalna. Včasih je celo neznatna. Ampak je še vedno večina.

Ekonomičnost in razkošnost demokracije: v čem je razlika med županskimi volitvami v Cerkljah na Gorenjskem in tistimi v Ljubljani?

Da kandidira za župana toliko domnevnih ali dejanskih levičarjev — in to prominentnih —, se zdi čudno. Vendar je v bistvu logično.

Prihodnost RTV ni model financiranja, niti ni znesek. To je družbena pogodba. Kateri, kakšen in čigav javni interes naj zadovoljuje?

Imel sem prav. Spet. Edini v “MSM”, kot nam slabšalno reče Janša. Ostrc ne namerava odpraviti omejitev glede alkohola in kajenja.

Za izboljšanje razmer v družbi je treba stopiti iz pisarn in parlamenta. In iz kabinetov. Za to si je treba umazati čevlje.

Če rezultati referendumov kogarkoli navdajajo z optimizmom, je z njim nekaj narobe. V bistvu je nekaj narobe s to državo nasploh.

Bi v Gornji Radgoni rekli, da sta sklenila “moralen” ali “moralni” dogovor? Vprašanje je hipotetično. Ta je oboje. Ostali pa …

Morda znanstveniki pretiravajo. Morda številke niso prave. Morda novinarji ne povedo vsega. Morda. Majhna beseda, velik učinek.

En normalen referendum in trije špekulativni, podtaknjeni, taktični — ki jih je oblast uturila kot dokazilo, da naše mnenje šteje.